Toč s pršutom: preprosto, a nasitno
Pozabite na nož in vilice. V zgodovini goriških in briških gričev je veljalo preprosto pravilo: če je omaka dobra, se vanjo "toča" (namaka). Nobena omaka pa ni boljša od tiste, ki združi dva največja ponosa te regije – domač pršut in rdeče vino.
Toč s pršutom (pogosto postrežen z belo polento) ni le jed. Je dokaz, da znajo Primorci tudi iz ostankov ustvariti gurmanski presežek.
Kako je toč nastal?
Nekoč so bili najboljši kosi pršuta prodani ali prihranjeni za praznike. Tisto, kar je ostalo – konci pršuta, pretrdi za rezanje na tanke rezine, ali malce bolj slani kosi – je romalo v ponev.
Vinogradniki in kmetje so te kose na hitro prepražili, da so spustili maščobo, in jih zalili z vinom (največkrat s teranom ali refoškom). Alkohol je izhlapel, ostala pa je gosta, bogata in aromatična omaka, v katero so namakali kruh ali polento. To je bila jed za moč med težaškim delom v vinogradu.
Zakaj bela in ne rumena polenta?
Če boste na Gorenjskem dobili rumeno polento, je na Goriškem (predvsem v Brdih in Vipavski dolini) kraljica bela polenta. Pripravljena je iz bele koruze (trdinke), ki je bila v teh krajih bolj odporna na sušo. Bela polenta je nežneša, manj sladka in ima bolj prefinjen okus, ki ne povozi močne arome pršutovega toča. V Brdih v šali pravijo: "Rumena je za kure, bela je za ljudi."
Kje ga najdete danes?
Toč ni več jed revnih. Danes je specialiteta, ki jo boste našli na menijih pod imeni:
-
pršut v vinu s polento;
-
teranov toč;
-
domača polenta s pršutom.
Je obvezna postaja na vsaki "osmici" in v tradicionalnih gostilnah od Solkana do Šmartnega.
Kako prepoznati dobrega?
Pravi toč mora imeti ravnovesje. Pršut mora biti popečen, vendar ne zažgan, saj sicer postane grenak. Vino se mora pokuhati v gosto, povezano omako in ne ostati vodeno. Polenta naj bo sveže kuhana, kremasta in postrežena vroča.
Namig za obiskovalce food.si: na food.si poiščite gostilne z oznako »pršut« – to je dober pokazatelj, da imajo s kraškimi mesninami izkušnje in jih znajo pravilno pripraviti. Pri toču je ključ prav kakovost pršuta, zato se splača izbrati lokacijo, kjer mu namenjajo posebno pozornost.