Tuna velja za eno najpomembnejših komercialnih rib na svetu, saj njena biologija narekuje edinstveno kulinarično vrednost. Njeno značilno temnejše meso vsebuje visoko koncentracijo mioglobina, beljakovine, ki skladišči kisik v mišicah. Ta lastnost tuni omogoča dolge, hitre migracije čez oceane, hkrati pa mesu podari prepoznavno rdečkasto barvo in intenziven, skoraj mesnat okus.
V visoki kulinariki jo najpogosteje pripravljajo le na hitro, saj zaradi nizke vsebnosti maščob v mišičevju prepečena hitro izgubi svojo sočnost in postane pusta. Surova v tatarskih različicah, sušiju ali zgolj rahlo opečena na žaru, ostaja tuna ultimativni simbol sodobne mediteranske kuhinje, ki združuje prvinsko moč morja s tehnično dovršenostjo priprave.